Metrsko blago

Raziščite široko ponudbo blaga na metre. Naša pestra izbira metrskega blaga je vse, kar potrebujete za začetek vašega naslednjega projekta, najsi bo to čisto osnovno metražno blago za bolj začetniške izdelke ali pa ekstravagantna modna metraža za naprednejše podvige. Za vas izbiramo blago na metre visoke kakovosti in zanimivih dizajnov za najrazličnejše želje in potrebe.
Metrsko blago razlikujemo po sestavi, načinu tkanja in pletenja ter različni uporabi.

TKANINE, PLETENINE IN VLAKNOVINE

Metražno blago najprej delimo na tkanine in pletenine. Gre za dva povsem različna postopka proizvodnje blaga.

TKANINE

Pri tkanju gre za prepletanje  dveh sistemov niti, votka in osnove, ki se med seboj pravokotno križata. Poznamo več vrst oziroma načinov tkanja, ki jih imenujemo vezave. Za izdelavo blaga na metre  se največkrat uporabljajo platnena, keper in atlas vezava. Struktura tkanega blaga je toga in sama po sebi nima nobene elastičnosti. Pri tkanem metrskem blagu nekaj elastičnosti lahko dosežemo šele z dodajanjem elastanskih vlaken.

PLETENINE

Pri pleteni metraži pa gre za samo en sistem niti oziroma za eno samo dolgo nit, ki je oblikovana v neprekinjeno serijo med seboj prepletenih zank. V nasprotju s tkaninami taka zančna struktura blagu omogoča prožnost, tudi če material ne vsebuje elastana. Pletivo oziroma pleteno metražo razlikujemo glede na velikost zank ali petelj. Manjše petlje tvorijo bolj fino blago kot je jersey, debelejše zanke pa debelejše materiale z bolj izrazito strukturo, ki jim običajno rečemo pletenine.

VLAKNOVINE

Poleg dveh zgoraj omenjenih večjih skupin blaga pa poznamo še vlaknovine. To so netkane tektilije, ki jih proizvedejo s stiskanjem med seboj prepletenih vlaken. Sem štejemo predvsem filc in klobučevino.

SUROVINSKA SESTAVA

Po sestavi metražno blago razvrščamo glede na izvor vlaken oziroma surovin. Tako poznamo metražno blago naravnega in umetnega izvora.

NARAVNA VLAKNA

Naravna vlakna delimo na celulozna in beljakovinska. Celulozna vlakna so rastlinskega, beljakovinska pa živalskega izvora.

Med naravna celulozna vlakna prištevamo bombaž, lan, ramijo, juto, bambus, konopljo, ratan, rafijo, sisal ipd.

Beljakovinska vlakna živalskega izvora pa delimo na keratinska in fibroinska vlakna. Med keratinska vlakna prištevamo dlake ovc (volna), koz (moher, kašmir), kamel, lam (alpaka) in dlake zajcev (angora). Fibroinska vlakna pa pridobivamo z odvijanjem kokonov sviloprejke in jih bolj poznamo pod imenom svila.

UMETNA VLAKNA

Poznamo tudi umetne materiale. Marsikoga preseneti, da tudi umetna vlakna delimo na tista, ki so proizvedena iz naravnih surovin ter druga, ki so sintetičnega izvora. Med umetna vlakna iz naravnih surovin štejemo viskozo, modal, liocel, acetat, bambusno viskozo. Gre za naravne polimere, pridobljene z različnimi kemičnimi postopki. Med umetna vlakna iz sintetičnih surovin pa prištevamo poliester, poliamid, poliuretan, elastan, polipropilen, polivinilklorid idr.

 

UPORABA BLAGA

Blago na metre lahko ločimo tudi glede na različna področja uporabe. Upoštevajoč različne lastnosti, sestavo, strukturo ter izgled se metraža lahko uporablja za oblačila, modne dodatke, pozamenterijo ter za izdelke za dom in dekorativo.