Kako izbrati prejo za pletenje in kvačkanje?

Filter

Pri izbiri preje za pletenje ali kvačkanje ni pomembna samo barva. Dve preji sta lahko na videz zelo podobni, vendar se zaradi različne sestave, debeline in načina izdelave med delom obnašata povsem drugače. Ena je lahko mehka in prožna, druga čvrsta in manj raztegljiva, tretja pa ustvari lahkotno, puhasto pletivo.

Preja za pletenje in kvačkanje

Pravilna izbira je odvisna predvsem od izdelka, ki ga želite ustvariti. Za topel pulover običajno iščemo drugačne lastnosti kot za poletno majico, nogavice ali kvačkano torbico. Pred nakupom je zato koristno razumeti, kaj pomenijo podatki na etiketi preje in kako posamezna vlakna vplivajo na končni izdelek.

Katere vrste preje poznamo glede na surovinsko sestavo?

Preje za pletenje in kvačkanje lahko glede na izvor vlaken razdelimo na naravne, regenerirane celulozne in sintetične. Naravna vlakna pridobivamo iz živalskih ali rastlinskih virov, regenerirana celulozna vlakna nastanejo s predelavo naravne celuloze, sintetična pa so izdelana iz umetno sintetiziranih polimerov.

Na voljo so tudi številne mešanice, pri katerih proizvajalci združujejo različna vlakna, da dosežejo določene lastnosti. Tako lahko preja postane mehkejša, trpežnejša, prožnejša ali enostavnejša za vzdrževanje.

Volnena preja in razlike med vrstami volne

Volna je eno najpogosteje uporabljenih naravnih vlaken za pletenje toplih oblačil. Zaradi naravne kodravosti in prožnosti vlaken lahko ustvarimo pletivo, ki dobro zadržuje zrak, se prilagaja gibanju in pomaga uravnavati toploto.

Vendar vse volnene preje niso enake. Razlikujejo se po pasmi ovc, debelini in dolžini vlaken, načinu predenja ter dodatni obdelavi.

Deviška volna pomeni novo volno, ki ni pridobljena z recikliranjem že uporabljenih volnenih izdelkov. Izraz sam po sebi ne pomeni, da je volna posebej fina ali mehka. Za občutek na koži je pomembna predvsem debelina posameznih vlaken.

Merino volna izvira iz ovc pasme merino, za katere je značilna razmeroma fina volna. Zaradi tanjših vlaken je pogosto mehkejša od običajne ovčje volne in primerna za puloverje, kape, šale ter druga oblačila, ki so v neposrednem stiku s kožo.

Pri merino volni se lahko srečate tudi z oznakami fine, superfine in extrafine. Te označujejo finost vlaken, ki se meri v mikrometrih oziroma mikronih (µm). Manjša vrednost pomeni tanjše vlakno, ki se ob stiku s kožo praviloma lažje upogne in zato manj pika. Ker se razvrstitve in poimenovanja med proizvajalci lahko razlikujejo, je pri primerjavi najzanesljivejši podatek o dejanskem premeru vlaken (https://www.woolmark.com/globalassets/_06-new-woolmark/_industry/source-wool/supply-compass/sustainable-material-guide---wool.pdf).

Kaj pomeni oznaka superwash pri volni?

Volna se lahko pri nepravilnem pranju skrči ali polsti. Razlog je v površinski strukturi vlaken, ki se ob kombinaciji vlage, toplote in mehanskega gibanja lahko med seboj zapletejo.

Oznaka superwash pomeni, da je bila volna posebej obdelana za zmanjšanje krčenja in polstenja. Takšna volna je praviloma primerna za strojno pranje, vendar je treba vedno upoštevati temperaturo in program, ki ju določa proizvajalec. Oznaka superwash ne pomeni, da lahko izdelek peremo pri poljubni temperaturi ali sušimo v sušilnem stroju (https://www.woolmark.com/industry/use-wool/processing-innovations/machine-washable-wool).

Superwash preje so zato lahko praktična izbira za nogavice, otroška oblačila in druge izdelke, ki jih je treba pogosteje prati.

Alpaka, kašmir, angora in moher

Poleg ovčje volne se za pletenje uporabljajo tudi vlakna drugih živali. Med seboj se razlikujejo po finosti, dolžini, prožnosti in videzu, zato lahko ustvarijo zelo različne vrste pletiva.

Alpaka

Alpaka

Vlakna alpake so pogosto mehka, topla in prijetna na otip. V primerjavi z ovčjo volno imajo manj naravne kodravosti, zato je lahko pletivo manj elastično in bolj padajoče. Primerna so za šale, jopice in puloverje, pri katerih želimo mehkobo in toploto.

Kašmir

Kašmir

Kašmir pridobivajo iz fine podlake določenih pasem koz. Zanj sta značilni izjemna mehkoba in dobra toplotna izolativnost. Pri izdelkih iz kašmirja se lahko zaradi trenja pojavijo površinske mucke, zlasti na mestih stalnega drgnjenja. Na njihovo nastajanje vplivajo tudi dolžina vlaken, način predenja in struktura preje.

Angora

Angora

Angorska vlakna izvirajo iz angorskih kuncev. So zelo fina in lahka ter ustvarjajo značilen puhast videz. Zaradi nežnih vlaken lahko preja bolj pušča dlačice, zato je pomembno upoštevati njeno sestavo in namen uporabe.

Moher

Moher

Moher pridobivajo iz dlake angorskih koz. Pogosto ima značilen sijaj in daljša vlakna, ki ustvarijo rahlo puhasto površino. Posebej fin moher mladih koz, imenovan kid mohair, se uporablja za lahkotne šale, jopice in druge nežne pletenine.

Pri teh prejah je pomembna tudi dolžina vlaken. Krajša vlakna lahko lažje izstopajo iz strukture niti in prispevajo k nastajanju muck, vendar na to vplivajo še način predenja, zasuk, sestava in trenje med uporabo. Zato ni mogoče sklepati, da se bo vsaka preja iz krajših vlaken nujno bolj muckala.

Bombažna in podobna preja

Bombažna preja je pogosta izbira za pletenje in kvačkanje poletnih oblačil, otroških izdelkov, igrač in različnih dodatkov za dom. Dobro vpija vlago, je zračna in prijetna na otip. V primerjavi z volno je manj elastična, zato se pletivo po raztezanju počasneje vrne v prvotno obliko. Zaradi razmeroma gladke površine so posamezne petlje običajno dobro vidne, kar je posebej uporabno pri kvačkanju.

100 % bombažna preja je primerna za izdelke, pri katerih želimo jasno strukturo petelj, dobro vpojnost in razmeroma čvrsto pletivo. Pogosto se uporablja za kvačkane igrače, kuhinjske krpe, poletne majice in dekorativne izdelke. Posamezne bombažne preje se lahko razlikujejo po mehkobi, debelini in načinu sukanja, zato ni vsaka enako primerna za vse vrste izdelkov.

Ekološka bombažna preja je izdelana iz bombaža, pridelanega po pravilih ekološkega kmetovanja. Po otipu in uporabnih lastnostih se ne razlikuje nujno od običajne bombažne preje, saj sta mehkoba in kakovost odvisni tudi od vrste bombaža ter njegove predelave. Pri nakupu je zato smiselno preveriti sestavo in morebitne certifikate.

Med rastlinskimi vlakni se za pletenje uporablja tudi lanena preja, pogosto v mešanicah z bombažem ali viskozo. Lan je čvrst, dobro vpija vlago in je manj elastičen od volne. Na začetku je lahko nekoliko trši, z uporabo in pranjem pa se pogosto zmehča. Zaradi zračnosti je primeren predvsem za poletna oblačila in lahkotne dodatke.

Pri mešanicah z viskozo lahko preja pridobi mehkejši otip, gladkejšo površino in bolj tekoč padec. Takšne kombinacije so uporabne predvsem za pletenine, pri katerih želimo združiti naraven videz lanu z večjo mehkobo.

Akrilna preja

Akril je sintetično vlakno, ki se pogosto uporablja kot alternativa volni ali v mešanicah z njo. Akrilna preja je običajno lahka, cenovno dostopna in enostavna za vzdrževanje. Na voljo je v različnih debelinah, barvah in strukturah, zato se uporablja za puloverje, šale, kape, odeje in druge pletene ali kvačkane izdelke.

100 % akrilna preja je lahko primerna za izdelke, pri katerih želimo mehko pletivo in preprostejše vzdrževanje. Vendar se njene lastnosti razlikujejo glede na način izdelave. Nekatere akrilne preje so zelo mehke in puhaste, druge pa bolj gladke in čvrste.

V primerjavi z volno akril praviloma slabše vpija vlago in nima povsem enakih lastnosti pri uravnavanju toplote. Prav tako je lahko bolj občutljiv na visoke temperature, zato je pri pranju in sušenju treba upoštevati navodila proizvajalca.

Akril se pogosto uporablja tudi v mešanicah z volno. Takšne preje lahko združujejo nekatere lastnosti obeh materialov, pri čemer je končni rezultat odvisen od deleža posameznih vlaken.

Tekstilna preja za kvačkanje

Poleg klasičnih prej se za kvačkanje uporabljajo tudi debelejše tekstilne preje, kot je Hoooked Zpagetti. Izdelane so iz tekstilnih ostankov proizvodnje, zato se lahko njihova sestava, debelina, barva in prožnost razlikujejo med posameznimi serijami.

Za razliko od običajne preje, ki je sestavljena iz spredenih vlaken, je Zpagetti praviloma izdelana iz trakov pletenega tekstila. Zaradi takšne strukture je debelejša in primerna za delo z večjimi kvačkami.

Uporablja se predvsem za kvačkanje torbic, košar, preprog, blazin in drugih dekorativnih izdelkov. Zaradi večje debeline lahko izdelek nastaja razmeroma hitro, vendar je končna masa lahko precejšnja. Pri večjih izdelkih je zato pomembno upoštevati težo preje in čvrstost končne oblike.

Zakaj so nekatere preje izdelane iz mešanice vlaken?

Preje niso vedno izdelane iz ene same vrste vlaken. Proizvajalci pogosto združujejo naravna in sintetična vlakna ali različna naravna vlakna, da dosežejo želene lastnosti. Z mešanjem lahko vplivajo na mehkobo, prožnost, trpežnost, videz in način vzdrževanja končnega izdelka.

Mešanice volne in akrila so pogoste pri prejah za puloverje, jopice, šale in druga vsakodnevna oblačila. Volna prispeva toploto in naravno prožnost, akril pa lahko zmanjša ceno preje in vpliva na njen otip ter vzdrževanje. Pri bolj grobi volni lahko dodatek akrila izboljša občutek na koži, vendar to še ne pomeni, da takšna preja ne bo pikala. Pomembna sta predvsem finost volnenih vlaken in razmerje med materialoma.

Mešanice volne in poliamida se pogosto uporabljajo za pletenje nogavic. Nogavice so pri hoji izpostavljene stalnemu trenju, predvsem na petah in prstih, zato mora biti preja dovolj odporna proti obrabi. Poliamid poveča trpežnost, volna pa prispeva toploto, prožnost in sposobnost uravnavanja vlage. Zelo pogosta sestava je 75 % volne in 25 % poliamida, čeprav so na voljo tudi drugačna razmerja.

Pri posebnih prejah najdemo tudi mešanice različnih živalskih vlaken in svile. Merino volna, alpaka, kašmir in moher lahko prispevajo mehkobo, toploto ali puhast videz, svila pa predvsem gladkost, sijaj in trdnost. Takšne preje se pogosto uporabljajo za lahkotne puloverje, jopice in šale, pri katerih je pomemben tudi videz površine.

Pri izbiri mešane preje ni dovolj preveriti samo, katera vlakna vsebuje. Pomembni so tudi njihovi deleži. Preja z 10 % volne in 90 % akrila bo imela drugačne lastnosti kot preja z 80 % volne in 20 % akrila, čeprav sta obe označeni kot mešanici volne in akrila.

Kako struktura in način sukanja vplivata na lastnosti preje?

Poleg surovinske sestave je pomembno tudi, kako je preja izdelana. Posamezna vlakna se med predenjem povežejo v nit, več niti pa se lahko dodatno zasuka skupaj. Način sukanja vpliva na mehkobo, čvrstost, videz petelj in odpornost preje proti obrabi.

Pri klasični preji so lahko na primer skupaj zasukane tri niti. Obstajajo pa tudi preje s posebno konstrukcijo, pri katerih se najprej zasukata po dve niti, nato pa se tri takšne skupine ponovno zasukajo skupaj. Takšna konstrukcija lahko ustvari bolj polno in mehko prejo.

Razlika je opazna predvsem pri končnem izdelku. Če želite pulover, na katerem bodo lepo vidne pletenice in drugi vzorci, je običajno primernejša gladka, čvrsteje sukana preja. Če pa želite predvsem mehak, puhast in nekoliko bolj voluminozen pulover, je lahko boljša izbira rahleje sukana preja. Pri njej se posamezne petlje manj izrazito vidijo, zato tudi zahtevnejši vzorci ne pridejo toliko do izraza.

Način sukanja lahko vpliva tudi na nastajanje muck, vendar so pri tem pomembni še dolžina in vrsta vlaken ter trenje med uporabo.

Kako izbrati ustrezno debelino preje?

Debelina preje vpliva na velikost petelj, gostoto in videz izdelka. Tanjše preje omogočajo izdelavo finejših in lahkotnejših pletenin, debelejše pa običajno ustvarijo izrazitejšo strukturo in omogočajo hitrejše napredovanje pri delu.

Oznaka Debelina Značilna uporaba
0 – Lace Zelo tanka Čipkasti šali, lahkotni dodatki
1 – Super Fine Tanka Nogavice, fina oblačila
2 – Fine Fina Otroška oblačila, lahkotne pletenine
3 – Light Srednje tanka Puloverji, jopice
4 – Medium Srednja Šali, kape, puloverji, odeje
5 – Bulky Debela Tople kape, šali, debelejši puloverji
6 – Super Bulky Zelo debela Debele odeje in dodatki
7 – Jumbo Izjemno debela Voluminozni in dekorativni izdelki

Pri izbiri je koristno preveriti tudi razmerje med maso in dolžino preje. Če imata dva klobčiča enako maso, vendar ima eden 100 metrov preje, drugi pa 250 metrov, je druga preja praviloma tanjša oziroma manj masivna na dolžinsko enoto. Na to razmerje vpliva tudi gostota uporabljenih vlaken (https://craftyarncouncil.com/standards/yarn-weight-system).

Podatki o debelini so izhodišče. Za natančno izbiro pletilk ali kvačke je treba upoštevati priporočilo proizvajalca in želeno gostoto pletiva.

Kako izbrati prejo glede na izdelek?

Pri izbiri preje je pomembno upoštevati, kaj želite izdelati in kako boste izdelek uporabljali. Za pulover, ki ga boste nosili neposredno na koži, je pomembna predvsem mehkoba, medtem ko mora biti preja za nogavice odporna proti obrabi. Pri poletnih oblačilih iščemo zračne materiale, pri kvačkanih košarah pa čvrstejšo prejo, ki bo pomagala ohranjati obliko.

Izdelek Katere lastnosti iskati? Primerne vrste preje
Puloverji in jopice Mehkoba, toplota, prožnost Merino volna, volna z akrilom, mešanice volne, alpake in svile
Šali in kape Mehkoba ob stiku s kožo, toplota Fina merino volna, alpaka, kašmir, mešanice z moherjem
Nogavice Odpornost proti obrabi, prožnost, primerno vzdrževanje Volna s poliamidom, namenska preja za nogavice
Poletne majice in jopice Zračnost, vpojnost, lahkotnost Bombaž, lan, mešanice lanu z bombažem ali viskozo
Kvačkane igrače Enakomerne petlje, obstojnost oblike, možnost pranja 100 % bombaž, bombažne mešanice, akril
Torbice in košare Čvrstost, stabilnost oblike, odpornost proti uporabi Debelejša bombažna preja, tekstilna preja Hoooked Zpagetti
Odeje Mehkoba, toplota oziroma zračnost, enostavno vzdrževanje Akril, volnene mešanice, bombaž

Tabela je namenjena osnovni orientaciji, saj je lahko ista vrsta vlaken primerna za zelo različne izdelke. Pomembni so tudi debelina, način sukanja in sestava posamezne preje. Na primer, za pulover z izrazitimi pletenimi vzorci je običajno primernejša gladka preja, za mehak in puhast pulover pa lahko izberete prejo z bolj voluminozno strukturo.

Kaj preveriti na etiketi preje pred nakupom?

Na etiketi so običajno navedeni podatki, ki pomagajo pri izbiri ustrezne preje in načrtovanju projekta. Najpomembnejši so:

  • deleži posameznih vlaken, ki vplivajo na lastnosti in vzdrževanje.
  • koliko gramov in metrov preje vsebuje klobčič.
  • Priporočena velikost pletilk ali kvačke (izhodišče za ustrezno gostoto pletiva).
  • Pletilna gostota; število petelj in vrst na določeni površini, običajno 10 × 10 cm.
  • Navodila za vzdrževanje, dovoljen način pranja, sušenja in morebitnega likanja.
  • Barvna serija, oznaka proizvodne serije, ki je pomembna pri nakupu več klobčičev iste barve.

Posebej pomembna je pletilna gostota. Tudi če uporabite prejo podobne debeline, lahko zaradi drugačne sestave ali načina pletenja nastane izdelek drugačnih dimenzij.

Pred večjim projektom je zato priporočljivo izdelati poskusni vzorec in preveriti, ali se ujema z navodili. Pri zamenjavi preje ni dovolj upoštevati samo priporočene velikosti pletilk.

Koliko preje potrebujete za posamezen projekt?

Potrebna količina je odvisna od velikosti izdelka, debeline preje, izbranega vzorca in gostote pletenja oziroma kvačkanja.

Za manjši šal ali kapo boste praviloma potrebovali manj preje kot za pulover ali odejo. Pri zahtevnejših vzorcih, večjih številkah oblačil in gostejšem kvačkanju se lahko poraba precej poveča.

Če sledite navodilom za določen izdelek, najprej preverite priporočeno količino v metrih. Število klobčičev nato izračunajte glede na dolžino preje v posameznem klobčiču.

Na primer, če za izdelek potrebujete 600 metrov preje, posamezen klobčič pa vsebuje 150 metrov, boste potrebovali najmanj štiri klobčiče. Pri večjih projektih je smiselno upoštevati tudi manjšo rezervo.

Če želite zamenjati prejo, preverite ne samo skupno dolžino, ampak tudi njeno debelino, sestavo in pletilno gostoto. Tako boste zmanjšali možnost, da bi se končni izdelek preveč razlikoval od predvidenega.

Zaključek

Pri izbiri preje za pletenje in kvačkanje je najpomembneje, da njene lastnosti ustrezajo izdelku, ki ga želite ustvariti. Surovinska sestava vpliva na mehkobo, toploto, prožnost in vzdrževanje, debelina ter način sukanja pa na videz petelj in strukturo pletiva.

Za prve projekte je običajno primerna gladka preja srednje debeline, pri zahtevnejših izdelkih pa je smiselno več pozornosti nameniti sestavi, pletilni gostoti in predvideni uporabi.

Različne vrste preje za pletenje in kvačkanje lahko primerjate glede na sestavo, debelino in namen uporabe. Če se s tehnikama šele spoznavate, pa lahko najprej preberete tudi vodič Pletenje in kvačkanje za začetnike s praktičnimi nasveti za prve korake.

VIRI IN LITERATURA:

https://www.woolmark.com/globalassets/_06-new-woolmark/_industry/source-wool/supply-compass/sustainable-material-guide---wool.pdf

https://www.woolmark.com/industry/use-wool/processing-innovations/machine-washable-wool

https://craftyarncouncil.com/standards/yarn-weight-system

Primerjalnik izdelkov 0
Počisti

Primerjava izdelkov