Kroj je osnova vsakega oblačila. Predstavlja natančno narisane dele, ki jih položimo na blago in izrežemo, da jih nato zašijemo v končni izdelek. Za začetnike se lahko delo s kroji za šivanje zdi zapleteno, a razumevanje osnovnih pravil močno olajša šivanje.



V tem članku bomo razložili, kaj so kroji za šivanje, kakšne vrste poznamo, kako jih izbrati, prilagoditi in uporabljati pri različnih projektih.

Kaj so kroji za šivanje?

Kroj je tehnični načrt oblačila. Gre za narisane oblike, ki predstavljajo posamezne dele oblačila, sprednji del, zadnji del, rokave, ovratnik ipd. Kroji za šivanje vsebujejo tudi pomembne oznake, kot so zareze, smer niti, dodatke za šiv, linije pregibov in gumbnih lukenj. 

Kroje lahko razdelimo glede na obliko, namen in način dostopa.

Tiskani kroji se najpogosteje pojavljajo v revijah, kot je Burda. Na enem listu je lahko več krojev, zato je treba ustreznega prenesti s papirja s pomočjo pavs papirja.

Digitalni (PDF) kroji so vse bolj priljubljeni. Uporabnik jih natisne doma, dele pa zlepi skupaj. Prednost je, da jih lahko vedno znova natisnemo in shranimo digitalno.

Komercialni kroji so tisti, ki jih prodajajo veliki proizvajalci (npr. Simplicity, McCall’s), medtem ko indie kroji prihajajo od samostojnih oblikovalcev in pogosto ponujajo modernejše modele ter bolj prijazna navodila.

Industrijski kroji so namenjeni tekstilni industriji in so izdelani natančno za masovno proizvodnjo. Običajno so pripravljeni digitalno v CAD programih in prilagojeni velikostnim lestvicam.

Kako izbrati pravi kroj za šivanje?

Izbira kroja je odvisna od več dejavnikov. Začetniki naj posežejo po enostavnejših krojih, ki imajo manj delov, na primer preprosto krilo, torbico ali blazino. Pri izbiri kroja za oblačila pa je pomembno upoštevati:

• nivo znanja
• vrsto oblačila
• ustreznost telesni postavi

Pri izbiri kroja se najprej vprašamo, koliko znanja in izkušenj že imamo. Kroji, ki vključujejo zapletene detajle, kot so gube, ovratniki ali vstavitev zadrge, zahtevajo več znanja in natančnosti, zato niso najbolj primerni za popolne začetnike. 

Pomemben je tudi tip oblačila. Medtem ko so kroji za majice ali krila razmeroma preprosti, so kroji za plašče in jakne bistveno zahtevnejši in terjajo več časa ter potrpežljivosti. Tretji dejavnik je telesna postava. Kroj mora ustrezati našim meram, sicer bo treba izvesti prilagoditve. 

Prilagajanje krojev za šivanje

Ena ključnih spretnosti vsake šivilje je sposobnost prilagajanja krojev, saj redko kateri kroj ustreza telesu popolnoma brez popravkov. Prilagoditve omogočajo, da je oblačilo udobno, estetsko in skladno s postavo.

Najprej se vedno izhaja iz merjenja telesa. Potrebujemo natančne mere obsega prsnega koša, pasu, bokov, dolžine trupa, dolžine nog in rok. Te meritve nato primerjamo z merami, ki jih ponuja kroj. Če so razlike večje, je treba kroj prilagoditi.

Prilagajanje se običajno izvaja na naslednje načine:

• Če je oblačilo predolgo ali prekratko, se na kroju doda ali odvzame dolžina. To se pogosto dela pri hlačah, rokavih ali krilih. Na krojih so zato pogosto označene posebne črte »lengthen/shorten here«.
• Če je obseg pasu, bokov ali prsi drugačen od tistega v kroju, se lahko kroj razširi ali zoži. To naredimo tako, da se linije na kroju premaknejo navzven ali navznoter, pri čemer pazimo, da obdržimo pravilno obliko kosa.
• Pogosta težava je, da oblačilo ne ustreza širini ramen ali da je izrez preglobok. V takih primerih se kroj ustrezno spremeni, rame se razširi ali zoži, izrez pa dvigne ali spusti.
• Včasih je treba dodati prsne gube, pasne všitke ali dodatne šive, ki pomagajo oblikovati oblačilo, da se bolje prilega telesu.

Praktično prilagajanje krojev se pogosto dela z metodo »muslin« oziroma »probne verzije«. To pomeni, da iz cenejšega bombažnega blaga sešijemo preizkusno oblačilo in preverimo, kje so potrebne spremembe. Popravki se nato prenesejo nazaj na papirni kroj.

Z izkušnjami šivilja razvije občutek, katere spremembe so nujne in katere so zgolj estetske. Osnovne prilagoditve, kot so podaljšanje, skrajšanje ali oženje, lahko obvlada hitro vsak, zahtevnejše spremembe krojev (npr. preoblikovanje rokavov, premikanje šivov, konstrukcija novih detajlov) pa zahtevajo znanje konstrukcije krojev.

Kako nastanejo kroji za šivanje?

Kroje lahko ustvarimo tudi sami. Osnova je konstrukcija krojev, kjer izhajamo iz osnovnega kroja (t. i. »osnovna forma«), ki ga nato modeliramo. To pomeni, da dodajamo ali spreminjamo elemente, kot so izrezi, gube ali širina. Danes obstajajo tudi računalniški programi, ki omogočajo digitalno konstruiranje krojev, kar se pogosto uporablja v industriji.

V osnovi poznamo dva pristopa k nastanku krojev: 

• konstrukcija osnovnih form 
• modeliranje

Konstrukcija osnovnih form pomeni, da iz telesnih mer izračunamo in narišemo osnovne oblike oblačilnih delov, kot so sprednji in zadnji del trupa, osnovni rokav, krilo ali hlače. Ti osnovni kroji za šivanje so kot »osnova«, ki jo nato lahko prilagodimo različnim modelom. Pri tem se uporabljajo posebna pravila, formule in razmerja, ki upoštevajo človeško anatomijo.

Modeliranje krojev pa pomeni spreminjanje in nadgrajevanje osnovnih form. Na primer, iz osnovnega kroja krila lahko z dodajanjem gub, klinov ali asimetričnih linij ustvarimo povsem drugačen model. Enako velja pri bluzah ali plaščih, kjer sprememba izreza, rokavov ali linij šivov vodi do različnih modnih krojev.

Poglejte kako izdelati kroj po oblačilu.


V industriji se kroji pogosto ustvarjajo digitalno, s pomočjo CAD programov (Computer-Aided Design), kot so Gerber, Lectra ali Optitex. Ti omogočajo hitro konstrukcijo, enostavno prilagajanje velikostim in shranjevanje krojev v digitalni obliki. V domačem šivanju pa se še vedno najpogosteje uporabljajo ročno narisani kroji, kupljeni tiskani kroji (npr. revije s kroji za šivanje) ali digitalni PDF kroji za domači tisk.

Postopek izdelave kroja se običajno zaključi s testiranjem. Najprej se kroj preizkusi na cenejšem blagu (t. i. probni model ali muslin), kjer se pokažejo morebitne pomanjkljivosti. Ko je kroj potrjen, ga lahko uporabimo za večkratno šivanje in izdelavo različnih kosov.

Najpogostejše napake pri delu s kroji za šivanje

Pri delu s kroji za šivanje se začetniki pogosto srečujejo z enakimi težavami, ki lahko vodijo do tega, da oblačilo ni udobno, estetsko ali uporabno. Ena najpogostejših napak so nepravilno prenesene mere. Če kroja ne prenesemo natančno s papirja na blago ali če pri risanju pozabimo na zareze, oznake gub in druge detajle, se deli oblačila pri šivanju ne bodo pravilno ujemali.

Druga zelo pogosta težava je zanemarjanje dodatkov za šiv. Kroj običajno prikazuje osnovne linije kosa, a ob robovih moramo vedno pustiti dodaten prostor za šiv. Če ta del izpustimo ali ga dodamo preveč, se končna velikost oblačila spremeni in rezultat ni tak, kot bi moral biti.

Pogosto se zgodi tudi, da so deli kroja nepravilno položeni na blago, pri čemer začetniki zanemarijo označeno smer niti. Ta oznaka je bistvena, saj zagotavlja, da se bodo deli oblačila pravilno obnašali pri nošenju in pranju. Če smeri niti ne upoštevamo, se lahko material raztegne, oblačilo pa izgubi obliko.

Še ena pogosta napaka je izbira napačne velikosti kroja. Velikosti v revijah ali komercialnih krojih pogosto ne ustrezajo običajnim konfekcijskim številkam, zato je nujno, da kroj primerjamo z lastnimi telesnimi merami. Če tega ne naredimo, je oblačilo premajhno, preveliko ali pa zahteva obsežne popravke.

Nenazadnje začetniki včasih spregledajo pomen probnega modela (muslina). Brez testiranja na cenejšem blagu hitro tvegamo, da bomo drag material uničili zaradi napačnih mer ali neustreznih prilagoditev. Preizkusna različica omogoča, da napake odkrijemo pravočasno in jih popravimo, še preden kroj uporabimo na končnem blagu.

Zaključek

Kroji za šivanje so nepogrešljiv del procesa izdelave oblačil. Razumevanje različnih vrst krojev, sposobnost njihove izbire in prilagajanja ter upoštevanje osnovnih pravil uporabe so ključni koraki do uspešnega šivanja. Ne glede na to, ali šivate za hobi ali razmišljate o profesionalnem ustvarjanju, so kroji tisti, ki povezujejo idejo in končni izdelek.